Kopanje novorojenčka pri mnogih novopečenih starših vzbuja strah in občutek tesnobe. Dojenčki velikokrat jokajo, ker jim je voda prevroča ali premrzla, predvsem pa zaradi občutka nevarnosti in neomejenosti v prostoru, položaja, ki jim ne ustreza in ga niso vajeni (na hrbtu).

Naj bo kopanje prijetno in umirjeno! Čebričkanje to omogoča.

Starši, ki že imate otroke, vam je najbrž znano, kako se otrok velikokrat na začetku, ko ga damo v banjico, prestraši. Takrat se mu sproži Morojev refleks (razširijo se mu zenice, otrdi, zakrili z rokami, začne jokati,…).

Pri kopanju novorojenčka v čebričku teh negativnih izkušenj ni. Otroka v čebriček položimo nežno, zavitega v tetra plenico, počasi. Njegove roke in noge naj ne opletajo, držimo ga čim bolj ‘stisnjenega’. Tako mu dajemo občutek varnosti. Med samim kopanjem ga z eno roko držimo pod brado, da mu glava ne bi omahnila naprej v vodo oz. da ne zdrsne z nosom pod vodo, drugo pa imamo prosto za umivanje.

Če je dojenček (novorojenček) že od samega začetka kopan v čebričku, bo imel pozitivne izkušnje z vodo, ne bo se je bal, le to pa je tudi za prihodnost dobra popotnica, ko se bo kot otrok učil potapljanja glave, plavanja ipd. Pomembno se mi zdi, da otroka od vsega začetka polivamo z vodo tudi po glavi, da se na to navadi.

Čebriček je zasnovan tako, da spominja na maternico. Dojenčku omogoča fetalni položaj, kot ga je bil vajen med nosečnostjo. V vodo je potopljen do vratu, zato mu je tudi dlje časa toplo. Neredko dojenček med kopanjem, zaradi ugodja, celo zaspi.

Zaradi fetalnega položaja je ta del nege odličen tudi za umirjanje. Kopanje v čebričku pa pomaga tudi pri odpravljanju težav s kolikami.

Dojenčke lahko v čebričku kopamo dokler jim to ustreza, okvirno pa do 6. meseca starosti (zaradi velikosti).

Tudi starši pri čebričkanju doživljajo pozitivne občutke. Ko vidimo, kako naš otrok uživa v kopanju, nas to pomirja in nam daje občutek, da delamo prav, krepi našo samozavest.

Enostavno prenašanje čebrička, primerna višina in druge pozitivne lastnosti pripomorejo k temu, da nas ne boli hrbet (tudi, ko je čebriček poln, ga je lažje nositi, kar je še kako pomembno za matere po porodu). Prosojna plastika pripomore, da dojenčka vidimo v celoti. Robovi so okrogli, tako da se otrok ne more poškodovati. S podstavkom je kakršna koli skrb okoli tega, da bi se čebriček prevrnil, odveč. Med kopanjem moramo biti vedno zraven in otročka pridržati.

Čebriček pa je uporaben tudi kasneje. Ko otrok shodi, pa lahko le-ta postane podstavek za umivanje rok ali uporabo stranišča.

VIR: https://zastarse.si/delavnice/odgovorno-starsevstvo/cebrickanje-malce-drugacno-kopanje-novorojenckov/

Piše Lea Štrukelj Jeromen, univ. prof. šp. vzg, vzgojiteljica, mednarodno certificirana poporodna dula, mednarodno certificirana inštruktorica za masažo dojenčkov po IAIM metodi